Maria Paredes igra žensko po imenu Leo, ki pod imenom Amanda Gris piše sladke, infarktne, visokonakladne rožnate romance. V življenju je uspela, toda življenje samo se ji nenadoma poruši: zakon z oficialom NATA ji pade v vodo, najboljša prijateljica jo prevara, mati in sestra ji nista v uteho, svoj odhod pa najavi celo njena zvesta gospodinja. Za nameček odpove tudi kot pisateljica: namesto predvidene sladke, infarktne rožnate romance napiše morbidni, anksiozni roman, ki pa je z založniškega vidika neobjavljiv. Ne preostane ji drugega, kot da gre po poteh spominov in tovarištva ter se vrne v La Mancho, svoj rojstni kraj, ki je obenem - lej, lej - tudi rojstni kraj samega Pedra Almodovarja, režiserja Cveta moje skrivnosti. Almodovar, vedno nor na seks in komedijo, gre tokrat vase, hočem reči - v Douglasa Sirka, svojega večnega guruja, natančneje, v Sirkove melodrame, v katerih so se snobizem, razredni elitizem, žalovanje in rahlo satirizirani soap material vedno lepo rimali z nenaravnimi barvami in artificielnim dekorjem. Ne, Cvet moje skrivnosti ni tipična Almodovarjeva seksualna komedija nravi, ampak melodrama, v kateri glavna junakinja išče najboljše spolno izhodišče. Leo je tipična Almodovarjeva ženska: če hoče ženska v življenju uspeti, potem mora svojo identiteto utajiti. Da ženska nosi moško ime, Leo, ne preseneča, in da je ta ženska uspešna artistka, ki se vsled krize vrne v La Mancho, tudi ne: Almodovar, uspešnež iz La Manche v krizi (Kika!), se že od nekdaj najlažje identificira z ženskami, ker - podobno kot geji - predstavljajo ogroženi, izrinjeni spol, ki se skuša izmakniti sponam patriarhata.