V prejšnji epizodi: d'Artagnan (Michael York), Athos (Oliver Reed), Porthos (Frank Finlay) in Aramis (Richard Chamberlain), mušketirji njegovega veličanstva, zlojzajo zlobnega kardinala Richelieuja (Charlton Heston) in enookega grofa Rocheforta (Christopher Lee), ki skušata kompromitirati prešuštno kraljico (Geraldine Chaplin), najdejo njene diamante in rešijo Francijo. Toliko, če ste zamudili Tri mušketirje, ki jih je posnel isti režiser, Richard Lester, jasno, z isto ekipo. Ne brez razloga: filma Trije in Štirje mušketirji sta bila namreč najprej en film, ali bolje rečeno, načrtovali in posneli so ju kot en film, v enem kosu, toda potem se jim je vse skupaj zdelo tako dobro, da so ga razbili na dva filma, ki so ju tudi prikazali ločeno – v razmaku enega leta. Štirje mušketirji, sicer malce bolj mračni kot Trije (»the end« ni ravno »happy«), so energični, pompozni, akrobatski, burleskni mečevalski ringelšpil, v katerem mušketirji dvor Ludvika XIII rešujejo tako veselo in tako entuziastično, kot da je monarhija najboljša in edina možna oblika demokracije. D'Artagnan, Athos, Porthos in Aramis morajo tokrat zlojzati zlobno milady De Winter (Faye Dunaway), zapeljivo zarotnico, ki pakira atentat na vojvodo Buckinghama (Simon Ward), britanskega premjeja, sicer kraljičinega tajnega ljubimca, toda kostumi, scenografija, koreografija, glasba, kaskaderji in all-star zasedba se na intrige lepijo tako brezhibno, kot da so bili rojeni drug za drugega. Štirje mušketirji so pustolovska klasika, ki vse svoje elemente prelevi v personifikacije mušketirskega slogana: »Vsi za enega, eden za vse!« Rešpekt! In Raquel Welch.