Darwinova nočna mora, dokumentarec o visokih stroških globalizacije, se dogaja na eksotični lokaciji, v Tanzaniji, ob Viktorijinem jezeru, kjer bi se lahko dogajali filmi vseh žanrov, toda manjši eksperiment sredi šestdesetih je to lokacijo spremenil v torišče apokaliptičnih žanrov. Darwinova nočna mora je zato film katastrofe, le da potres, požar, potop in klimatske spremembe zamenja globalizacija. Darwinova nočna mora je tudi grozljivka, le da pošastnega, kanibalskega morskega psa zamenja pošastni, kanibalski nilski ostriž. Darwinova nočna mora je kriminalka, le da happy enda ni na spregled - morilci ostanejo na prostosti. In končno, Darwinova nočna mora je film zarote: zibelka človeške rase je mutirala v krsto človeške rase. Roka civilizacije je svojo zibelko zagugala v pekel, iz katerega se še vedno ni vrnila. Sredi šestdesetih so namreč podjetniki - vizionarski inozemci kakopak - sklenili, da naredijo manjši poslovni eksperiment: pa poglejmo, če bi v Viktorijinem jezeru uspeval nilski ostriž! In res, jezero so invazijsko napumpali z nilskim ostrižem. Rezultat: ja, nilski ostriž lahko uspeva v Viktorijinem jezeru. Kul, ne. Ne! Ravno obratno: to, da v Viktorijinem jezeru uspeva nilski ostriž, je tragedija. Ali bolje rečeno: ker v Viktorijinem jezeru uspeva nilski ostriž, v njem ne uspeva nič drugega. Še več, odkar v Viktorijinem jezeru uspeva nilski ostriž, tudi ob samem Viktorijinem jezeru nič več ne uspeva.