Izvrstna tragikomedija se začne s stereotipnimi španskimi liki: ostarelo pozabljeno igralko, ki utaplja žalost v alkoholu, mikavno pevko in plesalko flamenka, lahkoživo igralko, junaškim fašistom, homoseksualnim dekoraterjem... V prevladujoči komični ton se prikrade tudi drama in smeh je na trenutke grenak. Čustva, ljubezen, zatiskanje oči pred dogajanjem, nacistično nasilje, bitka za uspeh...